Mesečni arhiv: junij 2020

Pozdrav poletju

Spomnimo se dnevov, ko so se nam v vrtcu pridružili novinčki. Lepo smo jih sprejeli in se hitro spoprijateljili. Veselili smo se vsakega dne, ko smo lahko dan preživeli s prijatelji. Žal pa nas je v tem šolskem letu za nekaj časa ločila ta “korona”. Vrata vrtca so se za nekaj časa zaprla. Bili smo žalostni, ker se nismo mogli igrati s prijatelji, po drugi strani pa veseli, saj smo več časa preživeli doma, v krogu svoje družine.

Ponovna vrnitev v vrtec je bila posebna, saj smo morali upoštevati vsa priporočila NIJZ. Tako je vsak izmed nas dobil svoj stolček in svoje mesto pri mizi, tudi barvice smo imeli vsak svoje. Igrali smo se v manjših skupinah ali v igralnici, ali na terasi. Na sprehodu se je po Cirkulanah vila dolga kača, saj smo tudi tukaj upoštevali razdaljo drug od drugega. Kljub vsem priporočilom, smo v vrtcu neizmerno uživali, saj je za nas bilo najbolj pomembno, da smo s prijatelji.

Najraje smo se  igrali s kockami…v najmlajši skupini so to velike kocke, iz katerih zelo radi gradimo stolpe, v najstarejši pa so to zelo  majhne kocke, saj so naši prstki spretnejši. V juniju smo dobili novega vzgojitelja Matijo, ki skupaj z Urošem pripravita pravo glasbeno presenečenje. Zaigrata na strune kitare in raztegneta meh harmonike, mi pa zraven zelo radi zaplešemo in zapojemo. Zelo radi pa preživimo čas na prostem, kjer se dodobra razmigamo. Radi se igramo z žogo, z obroči, preizkusimo se tudi v vožnji s tricikli in skiroji, najbolj pa uživamo na igralih. Pravo zabavo pa so predstavljali milni mehurčki, katere smo pihali, lovili in se ob tem nadvse zabavali.

Pomlad nas je razveselila s svojo paleto pisanih barv. Zato smo se podali na travnik, kjer smo z lupo preiskali vsak njegov kotiček. Od blizu smo si ogledali njegove prebivalce in nabrali najlepši pisani šopek. V igralnici smo te cvetlice tudi narisali. Otroci iz najmlajše skupine smo  v avli pričarali pravo poletje, saj smo ustvarjali ribice, ki veselo plavajo v morju. Ribice pa smo ustvarjali tudi otroci skupine Škrati, najstarejši pa smo izdelali ladjo, ki nas bo popeljala na zaslužene počitnice.

Poslovili smo se tudi od naših bodočih šolarjev, ki so postali minimaturanti. Zabava je potekala kar na parkirišču vrtca. To pa ni bila edina zabave. 24.junija smo si priredili še zaključno zabavo na terasi, kjer smo peli, plesali in se zelo zabavali.

Še eno šolsko leto smo uspešno pripeljali do konca. Želeli bi se vam zahvaliti za vso pomoč, za sodelovanje in za prijetne urice, ki smo jih preživeli skupaj. V teh vročih dneh si vzemite čas za stvari, ki vas veselijo.

Želimo vam lepe in brezskrbne počitnice.

no images were found

“Mi smo minimaturanti…”

Kako čas beži…

Ni dolgo tega, ko smo prvič prestopili prag našega drugega doma- vrtca. Nekateri z nasmeškom na obrazu, drugi s kakšno solzico v očeh. Imeli smo dudice, ninice in tolažilne igračke. Skozi leta v vrtcu smo postali pogumnejši, stkali smo prijateljske vezi, postajali smo vedno večji in tako smo to šolsko leto preživeli v najstarejši skupini, v skupini “Pikapolonice”. Bili smo veseli vsakega dne, ki smo ga lahko preživeli v družbi svojih prijateljev. V tem šolskem letu smo imeli tudi “korona počitnice”, saj so se vrata vrtca za nekaj časa zaprla. Dolgo smo bili ločeni od svojih prijateljev in komaj smo čakali dan, da se spet vidimo in se poigramo. Nekateri pa se v vrtec več niso vrnili, zato jih je bilo v sredo, 10. junija še tako lepše videt. Pozdravili smo se z velikim nasmeškom, s ponosom, saj je to bil naš dan…postali smo “MINIMATURANTI”.

Iz vrtčevskih prostorov se je slišala glasba, otroci z vzgojitelji so nestrpno pričakovali  minimaturante. Nekaj nas je ponosno prikorakalo iz vrtca, nekaj pa nas je v družbi naših staršev čakalo na parkirišču pred vrtcem.  Vsak minimaturant je dobil medaljo, maturanstko kapo in seveda niso manjkale niti piščalke. S ponosom smo zapiskali in verjamemo, da ni bilo starša, ki ne bi ob tem potočil kakšno solzico. Starši in otroci so se z drobno pozornostjo vzgojiteljem zahvalili za vse vzpodbudne in tolažilne besede, za vse lepe trenutke, ki so jih otroci preživeli z njimi.

Z največjim ponosom smo se odpravili po poteh Cirkulan. Pot nas je najprej peljala proti šoli, kjer smo z glasnim piskanjem oznanili, da smo na šolo pripravljeni. Tam so se na oknih vrstili presenečeni in nasmejani obrazi učencev. Pozdravili so nas z aplavzom. Pred šolo smo ob glasbi zaplesali. Kuharica nam je postregla slastne češnje in piškote. Malo smo se okrepčali in se podali proti občini, kjer so nas že nestrpno pričakovali.

Ko smo vstopili v prostore občine, smo takoj opazili obloženo mizo in seveda kamero, ki je posnela vsak naš korak. Nismo se dali motit…glasno smo najavili naš prihod in hitro priklicali županjo, ki nas je najprej lepo pozdravila. Zapeli smo našo pesmico…pesmico o pikapolonici. V znak zahvale smo županji, direktorici občinske uprave in ravnateljici podarili darila, ki smo jih sami izdelali. Sledil je sproščen pogovor o naših pričakovanjih v prihodnjih dneh.  Nato smo se malo posladkali in sledilo je skupinsko fotografiranje. Županja nam je zaželela lepe počitnice in k njenim željam se je pridružila tudi gospa ravnateljica.

Čas je hitro mineval in počasi smo se odpravili proti vrtcu, kjer nas je čakalo presenečenje…sladoled! Po prijetni ohladitvi pa je sledilo še svečano podeljevanje diplom. Vsak izmed nas jo je prejel, vzgojitelji so nam razdelili tudi naše izdelke, ki smo jih izdelovali skozi vse leto in kmalu so po nas začeli prihajati naši starši, nekateri pa smo jih počakali v vrtcu. Od nekaterih prijateljev smo se poslovili, saj so se odpravili na zaslužene počitnice, nekateri pa bomo še nekaj dni prihajali v vrtec, nato pa tudi mi odšli na oddih.

Polni lepih in prijetnih spominov že komaj čakamo, da bomo prestopili šolski prag. Šola….vidimo se 1.septembra. Mi smo pripravljeni nate!

no images were found