“Mi smo minimaturanti…”

Kako čas beži…

Ni dolgo tega, ko smo prvič prestopili prag našega drugega doma- vrtca. Nekateri z nasmeškom na obrazu, drugi s kakšno solzico v očeh. Imeli smo dudice, ninice in tolažilne igračke. Skozi leta v vrtcu smo postali pogumnejši, stkali smo prijateljske vezi, postajali smo vedno večji in tako smo to šolsko leto preživeli v najstarejši skupini, v skupini “Pikapolonice”. Bili smo veseli vsakega dne, ki smo ga lahko preživeli v družbi svojih prijateljev. V tem šolskem letu smo imeli tudi “korona počitnice”, saj so se vrata vrtca za nekaj časa zaprla. Dolgo smo bili ločeni od svojih prijateljev in komaj smo čakali dan, da se spet vidimo in se poigramo. Nekateri pa se v vrtec več niso vrnili, zato jih je bilo v sredo, 10. junija še tako lepše videt. Pozdravili smo se z velikim nasmeškom, s ponosom, saj je to bil naš dan…postali smo “MINIMATURANTI”.

Iz vrtčevskih prostorov se je slišala glasba, otroci z vzgojitelji so nestrpno pričakovali  minimaturante. Nekaj nas je ponosno prikorakalo iz vrtca, nekaj pa nas je v družbi naših staršev čakalo na parkirišču pred vrtcem.  Vsak minimaturant je dobil medaljo, maturanstko kapo in seveda niso manjkale niti piščalke. S ponosom smo zapiskali in verjamemo, da ni bilo starša, ki ne bi ob tem potočil kakšno solzico. Starši in otroci so se z drobno pozornostjo vzgojiteljem zahvalili za vse vzpodbudne in tolažilne besede, za vse lepe trenutke, ki so jih otroci preživeli z njimi.

Z največjim ponosom smo se odpravili po poteh Cirkulan. Pot nas je najprej peljala proti šoli, kjer smo z glasnim piskanjem oznanili, da smo na šolo pripravljeni. Tam so se na oknih vrstili presenečeni in nasmejani obrazi učencev. Pozdravili so nas z aplavzom. Pred šolo smo ob glasbi zaplesali. Kuharica nam je postregla slastne češnje in piškote. Malo smo se okrepčali in se podali proti občini, kjer so nas že nestrpno pričakovali.

Ko smo vstopili v prostore občine, smo takoj opazili obloženo mizo in seveda kamero, ki je posnela vsak naš korak. Nismo se dali motit…glasno smo najavili naš prihod in hitro priklicali županjo, ki nas je najprej lepo pozdravila. Zapeli smo našo pesmico…pesmico o pikapolonici. V znak zahvale smo županji, direktorici občinske uprave in ravnateljici podarili darila, ki smo jih sami izdelali. Sledil je sproščen pogovor o naših pričakovanjih v prihodnjih dneh.  Nato smo se malo posladkali in sledilo je skupinsko fotografiranje. Županja nam je zaželela lepe počitnice in k njenim željam se je pridružila tudi gospa ravnateljica.

Čas je hitro mineval in počasi smo se odpravili proti vrtcu, kjer nas je čakalo presenečenje…sladoled! Po prijetni ohladitvi pa je sledilo še svečano podeljevanje diplom. Vsak izmed nas jo je prejel, vzgojitelji so nam razdelili tudi naše izdelke, ki smo jih izdelovali skozi vse leto in kmalu so po nas začeli prihajati naši starši, nekateri pa smo jih počakali v vrtcu. Od nekaterih prijateljev smo se poslovili, saj so se odpravili na zaslužene počitnice, nekateri pa bomo še nekaj dni prihajali v vrtec, nato pa tudi mi odšli na oddih.

Polni lepih in prijetnih spominov že komaj čakamo, da bomo prestopili šolski prag. Šola….vidimo se 1.septembra. Mi smo pripravljeni nate!

(Skupno 46 obiskov, današnjih obiskov 1)

Komentiraj

Uvrščeno v Pikapolonice, Skupine

Komentiranje je onemogočeno.