Arhivi Kategorije: Skupine

Jesenski dnevi pri “Bubah”

Kakšni časi so za nami in kakšni časi so še pred nami? Kdo ve?! Ampak mi v vrtcu vemo, da smo preživeli čudoviti začetek šolskega leta skupaj med prijatelji in vzgojitelji. Otroci iz skupine »Bube« smo v tako kratkem času spoznali veliko zanimivih in novih vsebin ter zelo uživali vsaki dan posebej. Da smo se v žačetku dodobra spoznali, smo se veliko igrali. »Zeleni krokodil«,«Konjiček, kdo te jaha«,«Kdo se skriva pod rjuho« je le nekaj socialnih igric, ki so nas pozabavale ob spoznavanju drug drugega. Ker pa nam jesen ponuja toliko zanimivih in različnih idej kaj početi, smo kar hitro pričeli s spoznavanjem in ustvarjanjem o jeseni. Spoznali in okušali smo gozdne plodove, poljske pridelke, vrtnine, sadje, si uprizorili pravo trgatev ter veselo zaplesali in zapeli ob harmoniki. Uživali smo ob predstavi Razbita buča, si izdelali trganko, predvsem pa uživali ob prepevanju in deklamiranju pesmic o jeseni.

Tudi v tednu otroka smo zelo uživali, saj smo vsaki dan imeli pripravljene zelo zanimive dejavnosti. O njih smo pisali že v prejšnjih prispevkih, ogledate pa si jih lahko tudi na fotografijah. Takoj za tem nas je čakala zelo razburljiva tema o gasilcih. Ob pravljicah Gasilec Luka in Živalski gasilci smo spoznali kakšno junaško delo opravljajo gasilci. Ob ogledu dokumentrnih posnetkov smo ugotovili, da ne pomagajo samo pri požarih ampak tudi pri drugih naravnih ali drugačnih nesrečah. Ob igrici »potres, poplava, požar« smo se naučili kako primerno ukrepati v primeru potresa, poplave in požara. Ogledali smo si tudi vulkan, ki je čist zares bruhal. Še dobro, da ni bil pravi. S tempera barvami smo si naslikali ogenj in ga kasneje s »tempera« gasilnim aparatom tudi pogasili. Pred tem smo otroke slavnostno proglasili z nazivom »vrtčevski gasilci«. Prislužili so si tudi gasilsko značko. Za nagrado, ker smo se skozi vse dni tako pridno urili in trudili smo si čist v živo ogledali gasilski tovornjak, prisluhnili njegovim sirenam, gasilca pa sta nam predstavila tudi njihovo opremo in delo. Naučili smo se tudi njihovega pozdrava. Na pomoč! Vsega kar smo počeli vam res nismo napisali, nekaj si lahko ogledate na fotografijah, še več pa lahko izveste od vaših malih nadobudnežev, ki vam bodo z veseljem povedali kako dogodivščino od najboljših »bub«, ki se počasi razvijajo v prelepe metulje.

Dan slovenskega športa obeležili tudi v našem vrtcu

Na “Dan slovenskega športa” smo naše otroke v vrtcu presenetili s prikupno dramatizacijo o “Zajcu in želvi”. Gozdne živali so s svojim hudomušnim obiskom poskrbele za veliko smeha, nagajivosti, predvsem pa pri otrocih pustile sporočilo “Ni pomembno kdo je hitrejši ali močnejši, temveč, da vztrajaš kljub vsem oviram, ki se ti na poti lahko pripetijo”.

Vas zanimama kako je bilo?
Najprej je na dvorišče vrtca pridrvel hiter Zajec, se šopiril kako je močan, hiter, gibčen. Ves čas se je hvalil, da ne pozna junaka, ki bi ga zajca, pogumnega, poskočnega in hitrega, lahko premagal. Med njegovim šopirjenjem se je na dvorišču vrtca kar naenkrat prikazala gospa želva. Na hoduljah in ravno od frizerja, je zagledala Zajca. Ta se je še vedno šopiril, razkazoval svoje mišice, se gugal na gugalnicah,..vsepovsod ga je bilo dovolj. Želva in zajec sta se venomer prepirala-zajec se je rad bahal, želva pa tega nikakor ni marala. Seveda je izza vogala kmalu prihitela še lisička, naložena s samokolnico odličnih knjig. Ojoj, kako si je zaželela miru ob prebiranju dobre knjige v vrtčevski novi hiški. Sploh se ni brigala za svoja gozdna prijatelja,..kar tja, v senco je odhitela in si privoščila bralne minutke. Nekaj časa ji je uspavalo, a ker sta bila zajec in želva neznosna-pričela sta kričati drug na drugega, se šopiriti v moči, razkazovati mišice, se je lisica odločila, da zadevi že enkrat pride do dna. “Ja, kar na start bosta odšla-tekmovala bosta v teku”, jima je rekla…..

Vas zanima kdo je zmagal? Ste res pripričani, da glasen in hiter zajec? Seveda ne. Le kako bi zmagal, če je med tekmo počel vse mogoče stvari!! Najprej je odhitel na otroška igrala, delal prevale, si privoščil skodelico čaja, jedel deteljo, kaj kmalu pa tudi legel k počitku. Le kako naj bo potem njegova zmaga?
Zmagala je gospa  ŽELVA. Bila je vztrajna,  ni se pustila zmesti in kljub utrujenosti se je borila in borila naprej, in četudi bi padla-bi se pobrala in kolikor le mogoče pohitela do cilja-dovolj ji je bilo tega “bahanja”. Zajec je svoj poraz priznal, nikakor se ni več bahal, vedel je, da ni ravnal prav in navsezadnje želvi čestital za vztrajnost, pogum in pot do cilja.
No, kaj pa otroci? Vas zanima kako so se razgibavali skupaj z gozdnimi prijatelji?
In tek? Kaj menite, so vsi prišli do cilja?

Pozdrav poletju

Spomnimo se dnevov, ko so se nam v vrtcu pridružili novinčki. Lepo smo jih sprejeli in se hitro spoprijateljili. Veselili smo se vsakega dne, ko smo lahko dan preživeli s prijatelji. Žal pa nas je v tem šolskem letu za nekaj časa ločila ta “korona”. Vrata vrtca so se za nekaj časa zaprla. Bili smo žalostni, ker se nismo mogli igrati s prijatelji, po drugi strani pa veseli, saj smo več časa preživeli doma, v krogu svoje družine.

Ponovna vrnitev v vrtec je bila posebna, saj smo morali upoštevati vsa priporočila NIJZ. Tako je vsak izmed nas dobil svoj stolček in svoje mesto pri mizi, tudi barvice smo imeli vsak svoje. Igrali smo se v manjših skupinah ali v igralnici, ali na terasi. Na sprehodu se je po Cirkulanah vila dolga kača, saj smo tudi tukaj upoštevali razdaljo drug od drugega. Kljub vsem priporočilom, smo v vrtcu neizmerno uživali, saj je za nas bilo najbolj pomembno, da smo s prijatelji.

Najraje smo se  igrali s kockami…v najmlajši skupini so to velike kocke, iz katerih zelo radi gradimo stolpe, v najstarejši pa so to zelo  majhne kocke, saj so naši prstki spretnejši. V juniju smo dobili novega vzgojitelja Matijo, ki skupaj z Urošem pripravita pravo glasbeno presenečenje. Zaigrata na strune kitare in raztegneta meh harmonike, mi pa zraven zelo radi zaplešemo in zapojemo. Zelo radi pa preživimo čas na prostem, kjer se dodobra razmigamo. Radi se igramo z žogo, z obroči, preizkusimo se tudi v vožnji s tricikli in skiroji, najbolj pa uživamo na igralih. Pravo zabavo pa so predstavljali milni mehurčki, katere smo pihali, lovili in se ob tem nadvse zabavali.

Pomlad nas je razveselila s svojo paleto pisanih barv. Zato smo se podali na travnik, kjer smo z lupo preiskali vsak njegov kotiček. Od blizu smo si ogledali njegove prebivalce in nabrali najlepši pisani šopek. V igralnici smo te cvetlice tudi narisali. Otroci iz najmlajše skupine smo  v avli pričarali pravo poletje, saj smo ustvarjali ribice, ki veselo plavajo v morju. Ribice pa smo ustvarjali tudi otroci skupine Škrati, najstarejši pa smo izdelali ladjo, ki nas bo popeljala na zaslužene počitnice.

Poslovili smo se tudi od naših bodočih šolarjev, ki so postali minimaturanti. Zabava je potekala kar na parkirišču vrtca. To pa ni bila edina zabave. 24.junija smo si priredili še zaključno zabavo na terasi, kjer smo peli, plesali in se zelo zabavali.

Še eno šolsko leto smo uspešno pripeljali do konca. Želeli bi se vam zahvaliti za vso pomoč, za sodelovanje in za prijetne urice, ki smo jih preživeli skupaj. V teh vročih dneh si vzemite čas za stvari, ki vas veselijo.

Želimo vam lepe in brezskrbne počitnice.

no images were found

“Mi smo minimaturanti…”

Kako čas beži…

Ni dolgo tega, ko smo prvič prestopili prag našega drugega doma- vrtca. Nekateri z nasmeškom na obrazu, drugi s kakšno solzico v očeh. Imeli smo dudice, ninice in tolažilne igračke. Skozi leta v vrtcu smo postali pogumnejši, stkali smo prijateljske vezi, postajali smo vedno večji in tako smo to šolsko leto preživeli v najstarejši skupini, v skupini “Pikapolonice”. Bili smo veseli vsakega dne, ki smo ga lahko preživeli v družbi svojih prijateljev. V tem šolskem letu smo imeli tudi “korona počitnice”, saj so se vrata vrtca za nekaj časa zaprla. Dolgo smo bili ločeni od svojih prijateljev in komaj smo čakali dan, da se spet vidimo in se poigramo. Nekateri pa se v vrtec več niso vrnili, zato jih je bilo v sredo, 10. junija še tako lepše videt. Pozdravili smo se z velikim nasmeškom, s ponosom, saj je to bil naš dan…postali smo “MINIMATURANTI”.

Iz vrtčevskih prostorov se je slišala glasba, otroci z vzgojitelji so nestrpno pričakovali  minimaturante. Nekaj nas je ponosno prikorakalo iz vrtca, nekaj pa nas je v družbi naših staršev čakalo na parkirišču pred vrtcem.  Vsak minimaturant je dobil medaljo, maturanstko kapo in seveda niso manjkale niti piščalke. S ponosom smo zapiskali in verjamemo, da ni bilo starša, ki ne bi ob tem potočil kakšno solzico. Starši in otroci so se z drobno pozornostjo vzgojiteljem zahvalili za vse vzpodbudne in tolažilne besede, za vse lepe trenutke, ki so jih otroci preživeli z njimi.

Z največjim ponosom smo se odpravili po poteh Cirkulan. Pot nas je najprej peljala proti šoli, kjer smo z glasnim piskanjem oznanili, da smo na šolo pripravljeni. Tam so se na oknih vrstili presenečeni in nasmejani obrazi učencev. Pozdravili so nas z aplavzom. Pred šolo smo ob glasbi zaplesali. Kuharica nam je postregla slastne češnje in piškote. Malo smo se okrepčali in se podali proti občini, kjer so nas že nestrpno pričakovali.

Ko smo vstopili v prostore občine, smo takoj opazili obloženo mizo in seveda kamero, ki je posnela vsak naš korak. Nismo se dali motit…glasno smo najavili naš prihod in hitro priklicali županjo, ki nas je najprej lepo pozdravila. Zapeli smo našo pesmico…pesmico o pikapolonici. V znak zahvale smo županji, direktorici občinske uprave in ravnateljici podarili darila, ki smo jih sami izdelali. Sledil je sproščen pogovor o naših pričakovanjih v prihodnjih dneh.  Nato smo se malo posladkali in sledilo je skupinsko fotografiranje. Županja nam je zaželela lepe počitnice in k njenim željam se je pridružila tudi gospa ravnateljica.

Čas je hitro mineval in počasi smo se odpravili proti vrtcu, kjer nas je čakalo presenečenje…sladoled! Po prijetni ohladitvi pa je sledilo še svečano podeljevanje diplom. Vsak izmed nas jo je prejel, vzgojitelji so nam razdelili tudi naše izdelke, ki smo jih izdelovali skozi vse leto in kmalu so po nas začeli prihajati naši starši, nekateri pa smo jih počakali v vrtcu. Od nekaterih prijateljev smo se poslovili, saj so se odpravili na zaslužene počitnice, nekateri pa bomo še nekaj dni prihajali v vrtec, nato pa tudi mi odšli na oddih.

Polni lepih in prijetnih spominov že komaj čakamo, da bomo prestopili šolski prag. Šola….vidimo se 1.septembra. Mi smo pripravljeni nate!

no images were found

Navodila staršem ob vstopu v vrtec

Spoštovani starši.

Vrtec svoja vrata odpira v ponedeljek ob 5.30 uri za 24 otrok. Prosimo vas, da ste dosledni pri upoštevanju ure prihoda in odhoda otrok v/iz vrtca, saj smo na podlagi vaših prijav tako tudi oblikovali urnike naših vzgojiteljev, ki pa se  NIKAKOR NE SMEJO MEŠATI PO SKUPINAH. Skupine bodo stalne, kar pomeni, da bo vaš otrok prišel in odšel v/iz iste igralnice.

V vrtcu Cirkulane bomo imeli tri igralnice, in sicer:

Otroci, ki so uradno vpisani v skupino Malčki Palčki, bodo celotni čas bivanja preživeli v skupini Malčki Palčki.
Otroci iz skupine Škrati, bodo pravtako ves čas v svoji skupini-v skupini Škrati.

Otroci iz skupine Sončki in skupine Pikapolonice, pa bodo združeni. Gre za 10 otrok, ki bodo celotni čas bivanja preživeli v skupini Piakapolonice.

Prosimo vas, da dosledno upoštevate vsa navodila, ki vam jih prilagamo v priponki, predvsem pa ob vstopu v vrtec VEDNO UPORABLJAJTE MASKO IN ROKAVICE (odrasli), ves čas ohranjajte varnostno razdaljo 1,5m-2m drug do drugega, tudi do vzgojiteljev. Sami prihodi in odhodi v/iz vrtca naj bodo čimkrajši, nikakor se ne zadržujte na hodnikih.

Želimo vam lep, sončen vikend, v ponedeljek pa se z nasmehom in optimizmom srečamo na razdalji 1,5-2m 🙂

Pomočnica ravanteljice za vrtec in vzgojitelji vrtca Cirkulane

NAVODILA ZA STARŠE