Dan slovenskega športa obeležili tudi v našem vrtcu

Na “Dan slovenskega športa” smo naše otroke v vrtcu presenetili s prikupno dramatizacijo o “Zajcu in želvi”. Gozdne živali so s svojim hudomušnim obiskom poskrbele za veliko smeha, nagajivosti, predvsem pa pri otrocih pustile sporočilo “Ni pomembno kdo je hitrejši ali močnejši, temveč, da vztrajaš kljub vsem oviram, ki se ti na poti lahko pripetijo”.

Vas zanimama kako je bilo?
Najprej je na dvorišče vrtca pridrvel hiter Zajec, se šopiril kako je močan, hiter, gibčen. Ves čas se je hvalil, da ne pozna junaka, ki bi ga zajca, pogumnega, poskočnega in hitrega, lahko premagal. Med njegovim šopirjenjem se je na dvorišču vrtca kar naenkrat prikazala gospa želva. Na hoduljah in ravno od frizerja, je zagledala Zajca. Ta se je še vedno šopiril, razkazoval svoje mišice, se gugal na gugalnicah,..vsepovsod ga je bilo dovolj. Želva in zajec sta se venomer prepirala-zajec se je rad bahal, želva pa tega nikakor ni marala. Seveda je izza vogala kmalu prihitela še lisička, naložena s samokolnico odličnih knjig. Ojoj, kako si je zaželela miru ob prebiranju dobre knjige v vrtčevski novi hiški. Sploh se ni brigala za svoja gozdna prijatelja,..kar tja, v senco je odhitela in si privoščila bralne minutke. Nekaj časa ji je uspavalo, a ker sta bila zajec in želva neznosna-pričela sta kričati drug na drugega, se šopiriti v moči, razkazovati mišice, se je lisica odločila, da zadevi že enkrat pride do dna. “Ja, kar na start bosta odšla-tekmovala bosta v teku”, jima je rekla…..

Vas zanima kdo je zmagal? Ste res pripričani, da glasen in hiter zajec? Seveda ne. Le kako bi zmagal, če je med tekmo počel vse mogoče stvari!! Najprej je odhitel na otroška igrala, delal prevale, si privoščil skodelico čaja, jedel deteljo, kaj kmalu pa tudi legel k počitku. Le kako naj bo potem njegova zmaga?
Zmagala je gospa  ŽELVA. Bila je vztrajna,  ni se pustila zmesti in kljub utrujenosti se je borila in borila naprej, in četudi bi padla-bi se pobrala in kolikor le mogoče pohitela do cilja-dovolj ji je bilo tega “bahanja”. Zajec je svoj poraz priznal, nikakor se ni več bahal, vedel je, da ni ravnal prav in navsezadnje želvi čestital za vztrajnost, pogum in pot do cilja.
No, kaj pa otroci? Vas zanima kako so se razgibavali skupaj z gozdnimi prijatelji?
In tek? Kaj menite, so vsi prišli do cilja?

(Skupno 57 obiskov, današnjih obiskov 1)

Komentiraj

Uvrščeno v Bube, Gosenice, Lupinice, Metulji, Skupine

Komentiranje je onemogočeno.